 |
| Aklimatizacija Peak Lenin (foto: Iztok Cukjati) |
Prihod alpinistov, gornikov in pohodnikov na povečano nadmorsko višino povzroči adaptivne procese v organizmu. Višinska aklimatizacija je fiziološki proces do katerega pride, ko se posamezniki povzpnejo ali bivajo na veliki nadmorski višini. Adaptivni procesi so sestavljeni iz številnih odzivov, ki omilijo učinke zmanjšanega delnega tlaka kisika. Posamezniki se zelo razlikujejo v hitrosti in stopnji aklimatizacije (Mazzeo, 2008). Učinek aklimatizacije na visoko nadmorsko višino je postopno izboljšanje telesnega nastopa v vzdržljivosti ali podaljšani obremenitvi pri nespremenjeni intenzivnosti. Večja razpoložljivost kisika aktivnim mišicam je pomembna za izboljšanje vzdržljivosti. Vsebina O2 na liter krvi se postopno povečuje, frekvenca srca tako v mirovanju kot pri (sub)maksimalnih naporih pa se zmanjšuje. Za učinkovito aklimatizacijo je priporočljivo vsaj teden dni trajajoče bivanje (več ur / dan) na nadmorski višini vsaj 4000 m (Muza, 2007, Muza et al, 2010).
Prilagoditve lahko delimo na tiste, ki se zgodijo takoj ali kmalu po prihodu na povečano nadmorsko višino in tiste, pri katerih je za njihovo optimalno učinkovitost potrebnih več dni ali tednov. Osrednji cilj prilagoditvenih procesov je zagotoviti zadostno preskrbo celic s kisikom, osrednja težava pri tem pa je znižan delni tlak kisika, ki povzroči nepopolno saturacijo krvi v pljučih in slabšo izmenjavo plinov na nivoju mišičnih celic.
Ni komentarjev:
Objavite komentar