Bolezni povezane s hipoksijo - uvod

Mustagh Ata, T3 na 6800 m (foto: Iztok Cukjati)

Človeški organizem se na pogoje hipobarične hipoksije, ki so značilni za velike nadrmorske višine odzove s prilagoditvenimi procesi. V kolikor je sprememba nadmorske višine prevelika in/ali prehitra so lahko adaptivni procesi prepočasni, posledično se pojavijo negativni vplivi hipoksije. Navkljub številnim raziskavam o vplivu hipoksije na človekov organizem so spoznanja nesistematična, predvidevanja kaj vpliva na posameznikov pojav bolezni povezanih z veliko višino pa nenatančna. Hitrost vzpenjanja, absolutna sprememba višine in individualno pogojena prilagodljivost na hipoksijo naj bi v največji meri vplivali na pojav različnih oblik višinske bolezni (Palmer, 2010).
Velika nadmorska višina vpliva na človekov organizem predvsem zaradi znižanega delnega tlaka kisika, kar posledično vpliva na slabšo prekrvavljenost možganskih in ostalih celic s kisikom. Sočasno se navadno pojavi povečan krvni tlak v pljučni arteriji. Za različnimi oblikami višinske bolezni lahko zboli vsak posameznik, se pa ljudje medsebojno zelo razlikujejo v občutljivosti na hipoksijo. Pri nekaterih posameznikih se lahko simptomi akutne višinske bolezni (AVB) pojavijo že kmalu po vzponu na višino 2500 m, pri drugih pa se znaki pojavijo šele po več urah bivanja na višinah nad 4000 m. Večji fizični napori dodatno poslabšujejo stanje, negativno vpivajo tudi pomanjkljiva prehrana in predvsem nezadostna rehidracija. Dobra vzdržljivostna pripravljenost “per se” ni povezana s kasnejšim pojavom akutne višinske bolezni, lahko pa dobro treniran posameznik enako obremenitev premaguje pri nižjem naporu, kar vpliva na kasnejši pojav AVB. Višinsko bolezen glede na simptomatiko in resnost posledic delimo na tri oblike.