Višinska bolezen I.

Velika nadmorska višina vpliva na človekov organizem predvsem zaradi znižanega delnega tlaka kisika, kar posledično vpliva na slabšo prekrvavljenost možganskih in ostalih celic s kisikom.  Sočasno se navadno pojavi povečan krvni tlak v pljučni arteriji. 

Pojavijo se lahko različne, s hipoksijo povezane težave/bolezni: 

- akutna višinska bolezen (AVB), 

- višinski možganski edem in 

- višinski pljučni edem. 

Za različnimi oblikami višinske bolezni lahko zboli vsak posameznik, se pa ljudje medsebojno zelo razlikujejo v občutljivosti na hipoksijo. Pri nekaterih posameznikih se lahko simptomi akutne višinske bolezni (AVB) pojavijo že kmalu po vzponu na višino 2500 m, pri drugih pa se znaki pojavijo šele po več urah bivanja na višinah nad 4000 m. 
Večji fizični napori dodatno poslabšujejo stanje, negativno vplivata tudi dehidracija in pomanjkljiva prehrana. 

Dobra "kondicija" oz. vzdržljivostna pripravljenost sama po sebi ne vpliva na kasnejši pojav akutne višinske bolezni. Dobro treniran posameznik lahko sicer enako obremenitev (vzpon na goro) premaguje pri nižjem naporu, slednje pa lahko pozitivno vpliva na kasnejši pojav AVB.

Na pojav različnih oblik višinske bolezni naj bi v največji meri vplivali hitrost vzpenjanja, absolutna sprememba višine in individualno pogojena prilagodljivost na hipoksijo.