Čudovito vreme nam je bilo naklonjeno pri poskusu vzpona na Huascaran. Žal so nam številne razpoke, dolgi obvozi, tehnični detajli, kložast sneg in "brezsledno" zgornje pobočje preprečili vzpon na vrh. Grozečih podorov serakov na Garganti pa se tudi ne spominjamo radi...
Martin, Miha in Iztok smo tako preplezali in preskočili (dobesedno) vse prepreke do zgornjega pobočja Huascaran Sur (glavni vrh), nato pa smo se v jutranjih urah odločili za sestop v še relativno hladnem vremenu. Gora se je ob našem odhodu povsem "spraznila" - vsi tabori in koča so bili prazni.
Odločitev za sestop pred osvojitvijo vrha je vedno težka, a je bila tokrat sprejeta soglasna. Tvegan sestop čez številne (mejne) mostičke in grozeči seraki Gargante so pretehtali občutke zadovoljstva ob morebitno osvojenem vrhu.
 |
| Pakiranje opreme za prenos z osli |
 |
| Miha in Martin (dekleta pozor! :-) |
 |
| Od tu do koče smo za 500 vm postali sami "osli" |
 |
| Poplezavanje po skalah na poti do koče |
 |
| Koča na 4680 m in oba vrhova Huascarana v ozadju (desni je naš cilj) |
 |
| Prostorna in lično urejena notranjost koče |
 |
| Le kam gremo? |
 |
| Čudoviti sončni zahodi |
 |
| T1 na 5350 m, Slovenci smo v večini |
 |
| Takoj ko sonce zaide se pojavi mraz |
 |
| Dare in Tomaž v T1 |
 |
| Miha, Martin in Iztok štartajo ob 1h ponoči proti T2 oz. vrhu |
 |
| Nad T2 (6000+m) - iskanje prehodov čez razpoke |
 |
| Nekaj metrov je bilo tudi navpičnih, zato "abzajl" pri sestopu |
 |
| Potek poti čez številne mostičke, serake... popoldne samomorilsko dejanje. |
 |
| Že v manj težavnem delu sestopa, sonce je ravno obsijalo steno. |
 |
| Na poti v dolino. Nekaj grenkega prioskusa je ostalo... |
Ni komentarjev:
Objavite komentar