Na alpinistične odprave odhajamo skupaj zaradi druženja in raziskovanja vpliva hipoksije na delovanje človeka.
Cilj je pot! Smo pa veseli tudi osvojitve vrhov... :-)

četrtek, 12. maj 2016

Višinska bolezen II.


Velika večina posameznikov, ki se hitro povzpnejo na veliko nadmorsko višino občuti bolj ali manj izrazite simptome in znake akutne višinske bolezni (AVB).



Mednje sodijo:
- glavobol,
- slabost, 
- utrujenost,
- izguba apetita,
- omotičnost in
-  bruhanje. 

Čeprav je na veliki nadmorski višini značilno znižanje prekrvavitve možganov, le to ne vpliva neposredno na pojav akutne višinske bolezni. 
Simptomatiko AVB dodatno poslabšujejo dehidracija, podhladitev, izčrpanost in ostali dejavniki pogosti na alpinističnih odpravah v visoke gore. 
Simptomatika višinske bolezni se navadno izboljša v enem do treh dnevih, v kolikor ostanemo na enaki nadmorski višini. Ob morebitnem dodatnem vzponu se stanje lahko hitro poslabša, ob spustu na nižje nadmorske višine pa navadno izboljša. 

Posamezniki, ki imajo ob akutni izpostavljenosti veliki nadmorski višini večje količine antidiuretičnega hormona in posledično izločajo manj seča, imajo bolj izraženo simptomatiko AVB. Podobno je nižja vsebnost kisika v krvi (SaO2) na veliki nadmorski višini v pozitivni korelaciji z pogostostjo pojava AVB, kar se je pokazalo tudi v naših raziskavah. 

Zelo povečajo dihanje na veliki nadmorski višini (t.i. ventilatorni odziv na hipoksijo) povzroča povečano izločanje tekočine iz telesa, kar znižuje možnost pojava višinske bolezni. Tako naj bi bili posamezniki, ki na višini hitreje dihajo manj dovzetni za višinsko bolezen.

Akutna višinska bolezen sama po sebi ne ogroža življenja, lahko pa ob dodatnem poslabšanju vodi v višinski pljučni in/ali višinski možganski edem.


Farmakološka sredstva kot so Diamox (acetazolamid), naj se uporabljajo kot zdravila - uporaba le izjemoma, čemur naj sledi tudi hiter sestop. Sredstva kot so Aspirin (acetilsalicilna kislina), Lekadol (paracetamol), Ibuprofen so manj problematična in je njihovo jemanje včasih smiselno.

Sistematična in zadostna aklimatizacija in obvezen sestop ob izrazitih znakih akutne višniske bolezni sta najboljše preventivno sredstvo zoper višinsko bolezen. Dodatno bomo delovali preventivno z zadostno rehidracijo, urejeno prehrano in počitkom.

Ni komentarjev:

Objavite komentar