 |
| Pljučni edem (http://www.heartfailure.org) |
Fizična aktivnost na veliki nadmorski višini lahko močno poveča pritisk v pljučni arteriji in pljučnih kapilarah, ter tako predstavlja nevarno kombinacijo za pojav strganja kapilare v območjih visokega pretoka, kar lahko neposredno povzroči VPE. (Hopkins et al., 2007; Eldridge et al., 2006).
Alpinistom, ki se odpravljajo v visoke gore se priporoča napore nižje intenzivnosti, s čimer se deloma zniža možnosti pojava VPE.
Prvotni razlog nastanka je znižanje delnega tlaka kisika in adaptivne posledice organizma kar povzroči:
- povečan pritisk v pljučni arteriji in pljučnih kapilarah zaradi hipoksične pljučne vazokonstrikcije,
- ne-vnetno povečanje prepustnosti vaskularnega endotelija.
Pri tem ni
natančno znan vpliv posameznih faktorjev na pojav VPE. Ugotovljeno je bilo, da
zdravila, ki znižujejo pritisk v pljučni arteriji predvidoma zmanjšujejo
možnosti nastanka VPE. Ob tem se je pokazalo, da je pljučni edem povzročen s
povečanjem mikrovaskularnega hidrostatičnega tlaka ob prisotnosti normalnega
pritiska levega atrija, kar vodi v razlitje velikih molekul težkih proteinov in
eritrocitov okoli alveolarne-kapilarne bariere z odsotnostjo znakov vnetja.
Najboljša
preventiva je naravna aklimatizacija!
Za popolno aklimatizacijo se priporoča vzpon 300 v.m. dnevno, kar pa je v sodobnem tempu življenja precej redko. V kolikor čas ne dopušča optimalne aklimatizacije se le-ta lahko delno pospeši z acetazolamidom (Diamox), vendar pa se njegova preventiva uporaba praviloma odsvetuje.
Uporaba višinskih sob oz. višinskih šotorov, kjer se s pomočjo večjega deleža dušika namesto kisika simulira veliko nadmorsko višino večinoma učinkovito vpliva na pojav višinske aklimatizacije. Tako je zelo priporočljivo pred odpravo prebiti nekaj časa v višinskih sobah ali v visokogorskih kočah - kar je posebej primerno za tiste, ki se bodo zelo hitro povzpeli na veliko višino.
Obolelega morajo neprestano spremljati in opazovati zdrave osebe, saj se lahko stanje hitro spremeni (poslabša).
V primeru hujših znakov akutne višinske bolezni, ter pojavu višinskega možganskega ali pljučnega edema je potreben takojšen (!) odhod na nižjo nadmorsko višino.
Za popolno aklimatizacijo se priporoča vzpon 300 v.m. dnevno, kar pa je v sodobnem tempu življenja precej redko. V kolikor čas ne dopušča optimalne aklimatizacije se le-ta lahko delno pospeši z acetazolamidom (Diamox), vendar pa se njegova preventiva uporaba praviloma odsvetuje.
Uporaba višinskih sob oz. višinskih šotorov, kjer se s pomočjo večjega deleža dušika namesto kisika simulira veliko nadmorsko višino večinoma učinkovito vpliva na pojav višinske aklimatizacije. Tako je zelo priporočljivo pred odpravo prebiti nekaj časa v višinskih sobah ali v visokogorskih kočah - kar je posebej primerno za tiste, ki se bodo zelo hitro povzpeli na veliko višino.
Obolelega morajo neprestano spremljati in opazovati zdrave osebe, saj se lahko stanje hitro spremeni (poslabša).
V primeru hujših znakov akutne višinske bolezni, ter pojavu višinskega možganskega ali pljučnega edema je potreben takojšen (!) odhod na nižjo nadmorsko višino.
Tri rešitve višinskega pljučnega edema: sestop, sestop in takojšen sestop.
Ni komentarjev:
Objavite komentar